Podvojena vsebina: naslovi, canonical in različice URL

Kaj je podvojena vsebina

Podvojena vsebina pomeni enako ali zelo podobno glavno vsebino na več kot enem naslovu. Večinoma ne gre za kopirano besedilo, ampak za tehnični pojav: ena stran se odziva pod več naslovi. Google izbiro enega reprezentativnega naslova imenuje kanonikalizacija. Strani z enako ali zelo podobno glavno vsebino združi v skupino in v rezultatih iskanja prikaže eno od njih.

Google piše, da je nekaj podvojene vsebine normalno in ne krši njegovih pravil o neželeni vsebini. Težava je drugačna: ne odločaš ti, kateri naslov se prikaže, signali, kot so povezave, se razdelijo na več naslovov, statistiko je težje brati, pajki pa porabijo čas za kopije namesto za nove strani.

Od kod prihajajo dvojniki

• Protokol in gostitelj: http in https, z www in brez. Google oboje navaja kot tipični različici.
• Parametri: parametri za sledenje, kot sta gclid ali utm_source, ID-ji sej ter razvrščanje ali filtri na straneh kategorij.
• Majhne razlike v naslovu: poševnica na koncu, velike in male črke ali index.html lahko iz ene strani naredijo več naslovov.
• Isti izdelek v več kategorijah, z enim naslovom za vsako pot.
• Pogledi za tiskanje, ločene mobilne strani ter testne ali demo kopije, do katerih lahko pridejo pajki.
• Regionalne različice: ločeni naslovi za več držav z enako vsebino v istem jeziku.

Da jih najdeš, primerjaj tri sezname: naslove v svojem zemljevidu spletnega mesta (sitemap), naslove, ki se pojavijo v tvoji statistiki, in naslove, ki jih najde pregledovanje (crawl) tvojega spletnega mesta. Naslov, ki se pojavi v statistiki, a manjka v zemljevidu spletnega mesta, je pogosto različica.

Podvojeni naslovi, opisi in H1

Druga vrsta dvojnikov zadeva besedila, ne naslovov URL. Google svetuje izrazit, opisen naslov za vsako stran in opozarja pred ponavljajočim se ali šablonskim besedilom v elementu title. Njegov primer je trgovina, ki isto prodajno frazo uporablja kot naslov vsake strani, tako da strani ni več mogoče razlikovati. Če naslov ni uporaben, se Google lahko opre tudi na glavni vidni naslov in na naslove, kot je h1.

Tipični vzroki so predloge, ki izpolnijo samo ime trgovine, strani kategorij s številkami strani in različice izdelkov, ki si delijo eno besedilo. Vsaki strani v taki skupini daj naslov, opis in H1, ki poimenujejo, kaj je drugače: izdelek, barvo, mesto ali temo. Kako jih napišeš, pojasnjuje naš vodnik o naslovih in metaopisih.

Strani, ki so skoraj enake

Strani s skoraj enakim glavnim besedilom je težje presoditi: strani lokacij, ki spremenijo samo ime kraja, različice z enim skupnim besedilom, strani oznak in kategorij, ki navajajo iste članke. Za vsako skupino se vprašaj, ali ima vsaka stran za obiskovalce svoj namen. Če ga ima, ji daj lastno vsebino. Če ga nima, strani združi v eno in ostale preusmeri ali eno stran označi kot glavno različico.

Kako Googlu poveš, kateri naslov je glavni

Google navaja tri načine in pove, kako močan signal je vsak:

• Preusmeritev, na primer 301: močan signal, da naj cilj postane kanoničen. Uporabi jo, ko dvojnik ukineš.
• Kanonična povezava v glavi strani ali kot glava HTTP: prav tako močan signal. Glava deluje tudi za datoteke, kot so PDF-ji.
• Zemljevid spletnega mesta, ki navaja samo glavne naslove: šibek signal.

Google tvojo izbiro obravnava kot namig, ne kot pravilo, in lahko izbere drugo stran, če se drugi signali ne ujemajo. Zato naj vsi signali kažejo na isti naslov.

Pravila za kanonične povezave

• Vsaka glavna stran sebe navede kot kanonično.
• Uporabljaj polne naslove z https://, ne relativnih.
• Za isto stran ne navajaj različnih kanoničnih naslovov na različnih mestih.
• Ne uporabljaj noindex za izbiro med dvojniki na lastnem spletnem mestu. Stran popolnoma izključi iz iskanja.
• Za to ne uporabljaj robots.txt. Google lahko blokirane naslove vseeno indeksira, le brez njihove vsebine.
• Interno povezuj na glavni naslov, v menijih, v besedilu in v zemljevidu spletnega mesta.
• Jezikovne različice navedejo same sebe, ne drugega jezika. Naš vodnik o napakah pri hreflang pojasni, zakaj.

www, https in druge različice spletnega mesta

Odloči se za eno obliko svoje domene, na primer https z www, in vsako drugo obliko preusmeri nanjo, stran za stranjo in ne na začetno stran. Google na splošno daje prednost različici https kot kanonični, razen če obstajajo težave, kot je neveljavno potrdilo, in odsvetuje preusmeritve s https na http. Nato preveri, ali interne povezave, kanonične povezave in zemljevid spletnega mesta uporabljajo izbrano obliko.

Delo z Do4U

Preverjanje podvojene vsebine prebere tvoje spletno mesto od začetne strani, s seznama naslovov ali iz zemljevida spletnega mesta. Za omejeno število strani primerja naslove, metaopise, H1, kanonične povezave, noindex in vidno glavno besedilo. Vsako ugotovitev dobiš združeno s prizadetimi naslovi: podvojene in manjkajoče naslove in opise, strani z malo besedila, strani s skoraj enakim besedilom, kanonične povezave na nedelujoče strani ali druga spletna mesta ter strani noindex, na katere povezujejo tvoje lastne strani. Vse lahko izvoziš kot CSV. Preverjanje deluje brez UI in je brezplačno, z dnevno omejitvijo na račun.

Strani se preberejo tako, kot jih dostavi strežnik, brez JavaScripta, veliko spletno mesto pa se prebere le delno. Dolžine naslovov so okvirne vrednosti, ne Googlova pravila. Do4U najde namige, ti preveriš in odločiš, kateri naslov ostane.